kkc logo

KORONARNI KLUB CELJE

Koronarni klub Celje, Gledališki trg 7, 3000 Celje

Telefon: 03 548 41 85

E-pošta: info@koronarni-klub-celje.com

V Radence gremo s srcem!

Ko je leta 1971 zgrajen hotel Radin v Radencih je bilo tam tudi prvo srečanje Slovenskih kardiologov, ki so bili povezani v kardiološki sekciji Slovenskega zdravniškega društva. Takrat so tudi posodobljeni progami rehabilitacije srčnih bolnikov po miokardnem infarktu ter operacijah na srcu. Kolegi, ki so delovali v tem zdravilišču na bregovih reke Mure so sodelovali v izvajanju ter izvedbi teh programov. Povečale so se napotitve na rehabilitacijo, ki je trajala 3 tedne. Povečalo se je tudi število obiskov zdravilišča saj je zavarovalnica priznala programe rehabiltacije kot del nadaljevaljnega zdravljenja, sorodniki, pa so si lahko doplačali bivanje poleg bolnika.

1

Hotel je postal hotel visoke A-kategorije in bil je edini takšen v severovzhodni Sloveniji. V hotelu je že takrat poleg ambulant, prostorov za diagnostiko, telovadnice in prostorov za rehabilitacijo odprta tudi lepa, velika predavalnica, ki postane prostor za vsakoletna izobraževanja kardiologov iz Slovenije a tudi iz širšega prostora, ki je obsegal dežele, ki so spadale v regijo Alpe Jadran. Tu se rodi tudi naš slogan, ki je že takrat uvrščal Slovenijo v Evropski prostor.
Sredi Evrope, Sredi srca
Tega smo koristili pri izdajanju biltena tudi v sodelovanju s sosednjimi združenji. Se je pa zdraviliška dejavnost pričela v Radencih kar celo stoletje pred tem.
Kraj in zdravilišče ležita ob reki Muri na levem bregu, ob cesti, ki povezuje Gornjo Radgono z Mursko Soboto. Zaradi spuščajočih se hribov, ki so zapustili Pohorje in prehajajo v Panonske ravnice je vreme deloma podalpsko, deloma kontinentalno, kar je prijetno za sprehode v naravi in gojenje vinske trte na obronkih Goric. Pa poglejmo kako se je vse pričelo.

Študent medicine Karl Henn odkrije leta 1865 radenske vrelce mineralne vode. Ko postane zdravnik, odkupi kot dr. Karl Henn zanimivo zemljišče in prične iskati glavno žilo vrelca mineralne vode.

2
Leta 1869 so napolnjene že prve lončene steklenice Radenske, a leto 1882 je šele pravi začetek zdraviliškega zdravljenja. Nova železniška proga 1890 od Radgone do Ljutomera nadomesti drag in počasen prevoz s konjskimi vpregami in takrat tudi prodaja slatine močno poraste tako, da že istega leta doseže 1 milijon prodanih steklenic.

3
Radenci leta 1882

Uvedba treh src avtorja Milka Bambiča iz Trsta kot zaščitnega znaka Radenske je prinesla simbol, ki je poznan po celem svetu
4
1936

Pred letom in po letu 1945 so leta razvoja zdravilišča in polnilnice. To so leta gradenj in razvijanja novosti na področju različnih osvežilnih pijač a tudi prodaje v tujino in nakupov drugih firm. Po različnih a tudi nesrečnih zgodbah preide iz slovenskih rok.
Leta 2015 postane Češka skupina Kofola večinski lastnik Radenske d.d. Radenci, vendar se rehabilitacija srčnih bolnikov razvija še naprej po modernih principih rehabiltacije.
V zdravilišču je tudi sedež lokalnega koronarnega kluba, a koronarna drušva in klubi iz cele Slovenije redno obiskujejo zdravilišče in tu izvajajo programe obnovitvene rehabilitacije srčnih bolnikov. Programi so zelo pestri in za člane navdihujoči.
Jutranja gimnastika se izvaja v telovadnici. Vaje v vodi se izvajajo v termalnem bazenu. Prav tako Aqua fitnes. Zanimiva je sprehajalna pot med vrelci življenja (iz Zdravilišča Radenci se pohodniki lahko podajo na 8 kilometrov dolgo Pot med vrelci življenja, ki jih popelje do sedem različnih vrelcev mineralne vode v območju Radencev). Lahko igraš tudi tenis v teniškem centru, obiščeš Trim kabinet, kolesariš, odločiš za ribolov ali lokostrelstvo. Tudi predavanja o srcu, dejavnikih tveganja, varovalni prehrani itd.. so stalnik, primeren za vse obiskovalce.

A tudi pokrajina in vreme ne mirujeta. Reka Mura, ki je alpska reka in teče tudi skozi Gradec velikokrat naraste, poplavlja in odnaša zemljo. Zato so potrebna obnovitvena dela v parkih in nasadih. V zdravilišču so se že pred leti odločili, da na mesta v saniranih parkovnih površinah posadijo drevesa, ki bodo simbolno označevala pomembne obiskovalce zdravilišča.

Leta 2019 je bilo neurje, ki je poškodovalo desno stran parka. S pomočjo botrstva so nasadili nova . Odločili so se za različne posaditve z Lipo, Hrastom, Tulipanovci, Ostrolistnim Javorjem in Davidio.

5
Slika sajenja

Drevesa sadijo ob raznih priložnostih kot so poroke, razne obletnice, sadijo pa jih tudi stalni gostje. Med njimi je bil tudi pisatelj Boris Pahor, ki je za svoj 103 rojstni dan zasadil lipo.

Člani koronarnega kluba Celje smo pa na obnovitveni rehabilitaciji kot stalni gostje posadili ostrolistni Javor.

6
Slika KK Celje sadi svoje drevo

Zdravilišče Radenci, je eno izmed redkih zdravilišč v Evropi s kar štirimi naravnimi zdravilnimi dejavniki , ki vplivajo na celoten organizem in krepijo zdravje. Kar naštejmo jih za konec, da nas vzpodbudijo za ponoven obisk! Mineralna voda, termalna voda, zdravilno blato in blago podnebje z več kot 250 sončnimi dnevi na leto, na katerih temelji celovita zdravstvena ponudba sodobno opremljenega kardio-rehabilitacijskega centra so garant, da bo naš obisk koristen za vse!

Prim.Janez Tasič

 

  

Svetovni dan na kunigundi, 2.10.2021

naslovna slika 1

Ob pohodu 2.oktobrana na Goro St. Jungert ali Kunigundo smo imeli lep sončen dan.
Gora je postala mesto našega tradicionalnega srečanja na svetovni dan srca. Kar nekaj vzpetin se po Sloveniji imenuje Gora a najlepša je naša Št. Jungert. Pač njena lega, skoraj na meji štirih občin predstavlja naravno točko za takšna srečanja. Na Gori je planinska koča, ki nam jo člani planinskega društva Galicija ob naših pohodih vedno odprejo. Še nekoliko višje prav na vrhu pa je starodavna znamenita cerkvica s pomembno zgodovino za Celjane a tudi za Slovence.

 Gora s cerkvico in spodaj pod njo vasica St.Jungert 768x509
Gora s cerkvico in spodaj pod njo vasica Št.Jungert

Nekatere poti so deloma tudi polozne e1634289383482
Nekatere poti so deloma tudi položne

Na goro prideš po različnih poteh. Iz Vojnika, od koder je tradicionalen nočni pohod na staro leto, iz Šmartnega v Rožni dolini. Iz Celja greš od Lopate preko Gorice ali pa v Slatino in mimo graščine Prešnik. Veliko se jih napoti na Goro iz Velike Pirešice ter Galicije. Zanimiva je tudi pot iz Dobrne pod gradom Lemberg, skozi isto imenovani kraj, kjer zavijemo preko Pepelnega na Kunigundo.

Nekatere poti so na začetku položne, vse pa se na koncu končajo z relativno zahtevno strmino ( cc 25 -30 minut), ki požene srce v visoke obrate. Te poti so obljudene tudi preko tedna, zanimive so za kolesarje in šolarje, za rekreativce a tudi za bolnike. Moja soseda jo prehodi vsak teden vsaj trikrat. Njena a pogosto tudi moja in letos tudi deloma naša je najkrajša a tudi najbolj zahtevna. Lahko se napotiš iz mesta peš preko Črnega lesa do Slatine, ali pa se zapelješ z avtom do graščine Prešnik, tu pustiš avto in jo mahneš naprej.

 Grascina Presnik
Graščina Prešnik

Graščina stoji na hribčku, nad manjšim jezerom, pravzaprav bajerjem, ki nikoli ne zamrzne. Teh bajerjev je v tem delu kar nekaj in pozimi se iz njih kadi, voda pa je topla in občasno brbota. Po teh izvirih je kraj dobil ime Slatina. Ti izviri naj bi bili na tektonski prelomnici na kateri je več vrelcev tople vode. Vse od Topolšice, Dobrne, Slatine, Laškega do Rimskih toplic.

Graščina je impozantnih dimenzij, zgrajena v obliki podkve. Izkopavanja so potrdila, da je bila tu že v 13 stoletju izpostava gradu Lanšperk iz Šmartnega v RD, pozneje je pozidana graščina in 1668 leta postane last graščaka pl. Mayerberg iz Vitanja. V 19 stoletju jo od Mestne Posojilnice kupi Karel Stcuker in jo popolnoma prezida v neogotskem slogu. Do jezera uredi lep baročni park, ki pa se ni ohranil, saj je po nacionalizaciji leta 1945 prepuščena različnim stanovalcem, ki so se pozimi greli s parketom in oblogami, ter je tako izropana popolnoma propadla, kot se je spodobilo za tiste čase. Danes potrebuje popolno prenovo a je malo junakov, ki bi se tega lotili. Več idej je že bilo od Raziskovalnega središča (bližina izvoza z avtoceste na Lopati), ali pa hotel z golf igriščem, saj je za petičneže v bližini privatno letališče za športna letala.

Zgodovina je za nami, pred nami pa je ob potoku, ki teče z gore kapelica in za njo se pot prične strmo dvigovati. Najkrajša a tudi zahtevna pot. Le pri kmetiji sredi sadovnjaka, te lahko pozdravi domači kosmatinec. Pri lesenem križu malo pod vrhom se srečajo kar štiri poti in nato vodijo skupaj do vrha. Nekateri pridejo s palicami, mlajši brez, prehitijo nas kolesarji, pri koči do katere se strmo povzpneš po lepem bukovem gozdu že čaka Vesna s čajem, da nadomesti izgubljeno tekočino.

Vesna s cajem 768x576
Vesna s čajem

Tudi avtomobil ni redkost. A danes so z njim pripeljali inštrumente, saj nam bo delal družbo tudi ansambel Sončnice iz Ostrožnega. Organizatorji vemo, da pripelje še eden, saj je poskrbljeno tudi za želodce in ne samo za srce in uho. Planinska koča je na višini 569 m, a od cerkvice je čudovit razgled Proti vzhodu je hribovit svet proti Vojniku, Šentjurju in na Kozjanskem s Konjiško goro, Bočem in Donačko goro, v bližini pa vidimo naselje Šmartno v Rožni dolini in Šmartinsko jezero; na jugu je Savinjska dolina s Celjem, Petrovčami, Žalcem in Šempetrom na levem bregu Savinje ter Grižami in Preboldom na desnem bregu ob vznožju Posavskega hribovja z Maličem, Bukovico, Homom, Gozdnikom, Mrzlico, Goljavo, Reško in Veliko planino; na zahodu je gornji del Savinjske doline proti Braslovčam pod vznožjem Dobrovelj, na severni strani doline pa Ponikvanska planota z Goro Oljko, naprej proti zahodu pa vidimo Menino planino, Veliki Rogač, Raduho in vrhove vzhodnega dela Savinjskih Alp z Ojstrico; na severni strani je v bližini Paški Kozjak, zadaj pa Uršlja gora in Pohorje.

Pot iz Dobrne s pogledom na P. Kozjak
Pot iz Dobrne s pogledom na P. Kozjak

Pohodi in sprehodi so pri nas v KK sestavni del vsakdanjega dela. Tako smo navajeni, da upoštevamo PTC pogoje ob pozdravu na vrhu. Ob sprehodu okoli cerkvice pogledamo na vrhove. Ugibamo kateri je kateri. Za Gozdnik je jasno vsem, s svojo vulkansko konico štrli nad Savinjsko dolino. Boč, se vidi, ne je v meglici! In tako naprej prepričujemo drug drugega sami poznavalci, a nam vseeno manjka vetrnica s nakazanimi smermi. Med tem zaloge čaja že poidejo, tako da je potrebno kaj močnejšega iz koče. Predno se je pričela ob 12h degustacija iz dišečega kotla sem imel še predavanje o medicini in zdravstvu, kaj ju združuje, kakšna je razlika , kako se dopolnjujeta.

Pohodniki iz Smartnega v Rozni Dolini e1634290279296
Pohodniki iz Šmartnega v Rožni Dolini

 

Povem še nekaj o slovenskih koreninah ( v nadaljevanju malce več) te romarske srčne poti, zakaj sta na gori školjka in tabla, ki označujeta, da je tu pomembna točka na Slovenski poti v Santiago di Campostelo. Torej romarska pot Svetega Jakoba na kratko: CAMINO.

Cerkvica Sv. Henrika in Kunigunde 229x300jakbova pot 1
Cerkvica Sv. Henrika in Kunigunde

Kot že rečeno, vrhu že stoletja kraljuje cerkvica Svetega Henrika in Kunigunde. Več kot 20 let je ta vrh na svetovni dan srca naš ciljni pohod. Je pa Kunigunda postala tudi simbol alternativnega festivala sodobne ustvarjalnosti mladih v sosednjem Velenju. (vendar je njihova Konigunda, 5 stoletij mlajša črnolasa lepotica iz Velenjskega gradu)

 

Pa zakaj ravno Kunigunda? V Sloveniji je to zelo redko ime, v Sloveniji je pet cerkva s tem imenom o naši cerkvici pa vemo le to, da so jo postavili grofje Celjski v 14 stoletju, domačini pa jo vzdržujejo in obnavljajo s prostovoljnimi prispevki. Pa poglejmo nekaj dejstev o tej neznanki.

Kunigunda ( rod/boj )ni bila Slovenka niti Slovanke krvi. Bila je hčerka Luksemburškega grofa, rojena 980 leta. S 15 leti se je poročila z Bavarskim knezom, ki je kmalu postal poznan kot kralj Henrik II. leta 1014 sta v Rimu okronana za Cesarja in Cesarico svetega rimskega in nemškega kraljestva. Za svoj sedež sta izbrala Bamberg in s čudeži ga je kot zavetnica varovala celo tisočletje. Z meglo naj bi preprečila bombardiranje v II svetovni vojni. Tako je to čudovito mesto v celoti ohranjeno.

Sv.Henrik in Kunigunda
Sv.Henrik in Kunigunda

 Sv Ema proglasena za blazeno 1287 leta za svetnico pa leta 1938
Sv Ema proglašena za blaženo 1287 leta, za svetnico pa leta 1938

Zaradi bolezni nista imela otrok, je pa na svojem dvoru vzgajala in gostila številne mlade plemkinje, med njimi tudi mlado plemkinjo Emo iz Pilštajna (pri Polzeli). Ustanovi številne samostane, kjer je omogočila vzgojo in izobraževanje predvsem deklet. Kunigunda velja za zavetnico otrok in nosečnic, leta 1200 .

Bila pa je tudi prijateljica Eme Krške, hčerke iz rodovine grofov Krških prvič omenjenih 898 leta. Rodila se je v Pilštajnu, odraščala pa na dvoru svetniških vladarjev, cesarja Henrika II svetega in njegove žene Kunigunde. Poročila se je s plemičem Viljemom iz Savinjske Krajine, ki je bila mejna marka Sv.R.Cesarstva. (živeli so na gradu Vovberg blizu Krke na Koroškem). Rodila je dva sinova in hčerko.

Po smrti moža je v Krki na Koroškem zgradila po vzgledu prijateljice Kunigunde velik samostan Benedektink, kjer je po njeni smrti ustanovljena Krška – Koroška škofija – danes Celovška.
Emina hčerka se poroči s plemičem Gerom iz Saške. Ime pa so prevzeli po gradu Vovbre na Koroškem. Vovbrški grofje, sice niso bili "državni grofje", pa vendar so imeli polno civilno in kazensko sodno pristojnost ali pravico do krvnega sodstva. Vovbržani sklenejo dedno pogodbo z Žovneškimi in ko izumre moška veja Vovbrških podedujejo Žovneški tudi grofovski naslov in veliko bogastvo, med katerimi je tudi Celje in Celjski grad.

Med zgodovinarji je bilo že veliko prerekanja o tem: ali so »Celjani« slovanskega oziroma slovenskega rodu. So bili slovenski plemiči? Vsekakor imajo imena Žovneških še bolj pa Vovbrških korenine v starih Slovanskih imenih. Takšna so bila tudi imena otrok. Da so bili slovanskega porekla dokazuje tudi vsa njihova ženitvena zgodovina. Znanstveno je dokazano in priznano, da ima Ema, grofica v Krki na Koroškem, za prednike Volkuna in Svetopolka.. Ema izhaja torej iz slovenskega dinastičnega plemstva.

Savinjska marka
Savinjska marka

Tako grofje Celjski potekajo iz rodu Eme Krške in so torej vsaj po materi Slovenci. A glej; Žovneški pa so bili stranska veja karantanskih Viljemovcev. V času vlade vojvode Arnulfa Koroškega (ok. 880) so bili Viljemovci mejni grofje v Vzhodni krajini (Avstriji). Takrat Savinjski (Celjski) krajini.

Še glede naslova »grofje«. Svobodinom Žovneškim – Celjskim je bil ta položaj priznan s poroko najverjetneje leta 1300 Ulrika II Žovneškega in Katarine Vovbrške (zadnja potomka Vovbrških). V tem primeru očitno ni šlo za povzdig v grofe, temveč za dediščino po materi Vovbržanki, katere rodbina je bila grofovska.

 

grb vovbrskigrb celjski
Vovbrški in Celjski grb

Rod Celjskih, ki je izhajal iz zveze svobodina Žovneškega in grofice Vovbrške, ima v grbu na prvem mestu Vovbrški grb (tri zlate zvezde na plavem) in na drugem Žovneški (rdeča prečnika na belem. Dokaj pogosto pa je v rabi samo v modri grb s tremi zlatimi zvezdami

Očitno je, da gre v tem primeru za nasledstvo po ženski strani, in sicer v smislu karantanskega prava – institutio Sclavenica. V pravu germanskih ljudstev je obstajalo le moško nasledstvo. Rod Vovbrških se je torej v smislu slovenskega prava nadaljeval po ženskem nasledstvu v grofih Celjskih.

Že Ulrik I grof Celjski (16. 4. 1341 se mu potrdi grofovski naslov) se je povezal s poljskimi kralji, ki so iskali zaveznike zaradi sporov s Sasi - Nemci med sorodnim plemstvom. Torej Slovani. Ana Celjska postane Poljska kraljica. Nato poroke z Frankopani, Brankoviči vse povezave med sorodnim plemstvom, ki so čutili ogroženost Germanov in Madžarov. Vsa ženitvena in posestvena politika Celjskih, ko začenjajo njih ženitve dobivati velepolitičen značaj, predpostavlja slovenstvo in izključuje nemštvo poreklo.
Skozi celo zadnje tisočletje evropske zgodovine se vleče kot rdeča nit zgodovinsko dejstvo, da politične ženitve dajejo in prehajajo v politične pravice. Zato vladar Srbije Brankovič, bosenski vladarji Kotromaniči in hrvaški dinasti Frankopani niso možili svojih hčera s plemstvom, ki bi omogočalo invazijo (možnost in pravico) nemštva. Nikoli jih nebi poročali s Celjani če bi bili Celjski Nemci. Tu se je šlo za stvari, visoko nad vsako dinastično politiko, pomisliti moramo na zgodovinski ponos tega plemstva.

litografija celja
Litografija Celja

Te številne ženitve so bile možne le zato, ker so Celjski Slovenci in Slovani. Še bolj jasen primer je ženitev Celjana s poljsko Kraljično, katere poljsko – ogrski kralj Ludvik iz Francosko – anžuvinske dinastije, znan po svoji izrazito protinemški politiki, ni mogel dati hčere Celjanu kot Nemcu, ampak le kot Slovencu – Slovan. Tako je tudi je Herman I. dobil za ženo bosensko Kotromanko in njegov sin Herman II. utemeljitelj dejanske moči Celjskih, je že sin slovanske bosenske princese, obenem vnukinje srbskega kralja Stjepana Dragutina (1277 – 82) in Ulrik II. sin hrvatske Frankopanke.

O Ulriku II. je znano, da so ga (gubernator Češke Kraljevine od oktobra 1438 – maja 1439) Husiti vabili, da postane češki Kralj!! Pri radikalnem češkem nacionalizmu Husitov, bi bila to nora poteza, če ne bi bil Slovenec – Slovan.
Husiti takrat uvajajo češki jezik pri sodstvu, nameščajo samo Čehe v javne službe, češki jezik v cerkvi itd. Tudi cesarica Barbara Celjska pripade pozneje po smrti moža k češko – nacionalnemu husitskemu gibanju.

Nacionalni zgodovinarji zagovarjajo da moramo vso politiko Celjskih presojati predvsem iz slovanskih političnih usmeritev. S tem lako razlagamo vsa zgodovinska dejstva, ne samo posamezne vmesne politične poteze, katere novejši zgodovinarji smatrajo za nemškost dinastije.

Tudi povezovanje s Habzburžani je po njihovem le taktična politična poteza, ki je omogočila da je Slovenec, genialni Urh (Ulrik II) Celjski prvi izrazil vizijo, skupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Danes takšne vizije nimamo več, a imamo danes ko to pišem srečanje vseh Evropskih predsednikov vlad na Brdu pri Kranju. Bomo dobili še kdaj tako širokega človeka, ki bi lahko Slovenijo ob njeni majhnosti uvrstil v vrh svetovnega političnega zemljevida, tako kot je že bila v času vladavine Celjskih!

Zgodovinska dejstva so ogrela srca. Ob tem so zapeli pevci in zaigrale so Sončnice, narodni ansambel iz naše krajevne skupnosti, ki nas spremlja na različnih srečanjih ter razveseljuje s svojim univerzalnim pristopom tudi na improviziranih glasbilih. Pogovori, nekateri so spremljali pevce, dva ali trije pari so se poizkusili zavrteti, večina pa je naročila še kavo.
Čas v družbi mine hitreje kot pri delu, zlasti če nimaš skrbi, a na Svetovni dan srca je bil takšen dan! Ko bi jih dočakali še več predvsem zdravi, saj imamo že veliko znancev, ki so v teh desetletjih zapustili našo družbo, za vedno. Tudi zaradi njih smo obujali spomine. Saj živijo, dokler so spomini, ko pa tudi ti izginejo vemo, da so za večno med zvezdami!

Pripravil in po dostopni literaturi oplemenitil s slikami in dejstvi
Prim. J. Tasič

 

 

Naš Jesenski piknik na Šmohorju

Sodelovanje je vedno koristno. Zato smo se tudi člani Celjskega društva Za Srce srečali skupaj s koronarnim klubom Celje in enote Laško na pikniku na Šmohorju, kjer je bilo veselo ob peki kostanja in druženju. Vsi skrbimo za srce, eni prej drugi pa pozneje, ko se zdravje spotakne ob nepredvidne zapreke. Dobili smo se skupaj na Svetovni dan srca na Gori a se tudi na takšnem dogodku kot je peka kostanja razgibajo noge, srce in duša. Ob tem se razdre marsikatera misel a tudi bodica.

A bodice so različne. So takšne, ki prizadenejo dušo in telo. Nekatere skrivajo nežno sladko jedro, samo sprostiti in odkriti ga je potrebno. Lahko se zapičijo v srce, druge pa v prste. Nekomu dajo misliti, tretji se pa požvižga na njih. Četrti iz njih izlušči pomembno vsebino, včasih pa tudi kakšno resnico. Zadnje tedne imamo obrnjene poglede v višine in opazujemo kaj bo, ko bo pritisnil mraz. Bo dovolj kurjave za zimo in ali bo hrane dovolj za vse? Vse to te lahko tudi zbode in prizadene.

1
Drva za zimo in srce

Izraelcem je v puščavi padala z neba mana, nam pa v jeseni pada hrana z dreves. Skoraj po vsej Sloveniji se to dogaja. Na obrobju gozdov, ob jasah rastejo velika drevesa, ki nas v jeseni bogato obsipavajo z hrano. Vsaj v preteklosti je bil ta dar marsikomu pomemben za preživetje zime.

2
Kostanjevo drevo s plodovi

Ta dar je ta pravi ali kot mu pravimo, domači kostanj. Drevo zraste do 20 m visoko. Raste do nadmorske višine nekje do 800 m, ( les je primeren za drogove), ima velike prepoznavne liste, spomladi cvetove, v jeseni pa plodove ovite v bodičasto lupino. V ježici so združena semena, ki so rezultat združevanja cvetov iz socvetja. Kostanj ljubi toploto in rahlo, globoko, vlažno z minerali bogato zemljo. Pri nas je največje kostanjevo drevo Gašperjev kostanj na Močilnem pri Radečah, ki ima 15 m višine in obseg preko 10,5 m (nedavno še v Laški občini). Pač v tem edelu Slovenije rastejo največja drevesa.

3
Ježica kostanja

V jeseni lahko drevo podari celo od 100 do 200 kg plodov, torej bogato bero kostanja. Obrodi v oktobru in takrat je tudi čas za odprave v gozove, kjer naberemo plodove, ki so odlični za pripravo različnih jedi. Danes ob verigi prehrambenih trgovin ne predstavlja pomemben vir za preživetje, saj se je s Kolumbovim odkritjem Amerike prehrana Evropejcev bistveno spremenila in obogatila.

Je pa to odlična priložost za popestritev jedilnika, obogatitev prehrane in druženja. Nima holesterola niti glutena, vsebuje pa dosti škroba, vlaknin ter vitaminov B kompleksa. Predstavlja jang hrano, saj ima veliko kalorij in se uživa v hladnih dneh, ko se potreba po gretju bistveno poveča. 

4
Posoda za peko kostanja

Priprava kostanja predstavlja skoraj vedno družabni dogodek. Po navadi ga pečemo na ognju v posebni luknjičasti ponvi, koronarci ga pa pečemo v bobnu, saj se ga peče v večjih količinah. Pečenega zavijemo v časopisni papir, počakamo, da se lupina odlušči in takšen nam greje roke in bogati okuse.

Kot študent sem se v Zagrebu, kjer sem študiral, navdušil nad sladico iz kuhanega in kot pire pripravljenega kostanja z dodatkom ruma, mletih orehov, po vrhu pa še s kepico smetane. »Kesten pire« navduši vse! Še tudi danes rad pojem to sladico iz kostanja.

 5

RP: Kostanjev pire je enostaven za pripravo zahteva le malce več naše pozornosti. Potrebujemo cc 1kg kostanja, 200ml vode, 70 gsladkorja, 50 ml ruma, 15 ml arome vanilije, smetano in narezano čokolado.
Kostanj zarežemo in skuhamo (nekateri ga skuhajo že olupljenega). To traja nekje 20 minut, nato ga že rahlo ohlajenega olupimo. Posebej dodamo v 200 ml vode sladkor in dobro premešamo, da se le ta stopi.Dodamo rum in vanilijo ter zavremo. Ko se nekoliko ohladi posebej zmeljemo v mikserju kostanj, dodamo pripravljeno tekočino, ki jo dolivamo počasi, saj naj masa ne bo preredka. Nato maso stisnemo preko priprave za pasiranje (pasirke) v primerne skodelice, po vrhu pride stepena smetana (šlag), okrasimo z narezano čokolado in predno postrežemo postavimo za 1 do 2 uri v hladilnik!( malo dodatkiv v kostanj lahko samo popestri okus :orehi, mandeljni, lešniki, rozine..) Dober tek!

 

Vedeli smo da nam peka kostanja tudi letos ne uide. Samo kdaj in kje? No končna odločitev je padla, ko je bila jasno, da bo naslednji petek sijalo sonce in, da je koča na Šmohorju nad Laškim odprta. Kostanj se je spravil pri predsedniku, kjer sta ga z ženo pripravila za peko. V petek pa pot pod noge in v Laško. Moja obveza je bila pripeljati poškodovano članico, do parkirišča od koder je morala vkljub zviti nogi do planote, kjer na Šmohorju stoji Laški planinski dom.

6
Laško litografija, spredaj dvorec grofov Moškon

Laški? Pa ne gre za Lahe! To je kraj poznan po zdravilišču, še bolj pa po Laškem pivu. So pa Slovani staroselce zaradi latinske govorice imenovali Lahe in tako se je tudi njih prijelo to ime. Laško, Lahomšek, Lahomno, Laška vas, Lahov graben, Lahov potok, Lahomnica kažejo na dejstvo, da se je ime staroselcev ohranilo tudi med novimi prebivalci, ki so se predvsem na podeželju premešali in prejeli tudi kršansko vero.

Laško je bilo tudi sedež pražupnije, ki je imela kar večji obseg na zahodu, vzhodu in jugu kot ga ima danes. Mestece ima za varuha svetega Martina, ki goduje na vseslovenski praznik 11.11. ko se spremeni mošt v vino. Že v dvanajstem stoletju (1182) postavijo v tem delu sveta, v Jurkloštru pomembno kartuzijo, ki je živahno živela vse do reform JožefaII.

7
Laški grad

Nad mestecem stoji lepo obnovljen grad, ki je bil nekaj časa tudi v posesti Celjanov. Ker je Laško gospostvo pripadalo Savinjski (mejni) krajini postane v tem času reka Sava (1335 leto ) mejna reka med Štajersko in Krajnsko.

Stoletja je bilo mesto zaspano a je leta 1849 Laško povezano z železnico s Celjem in Ljubljano, kar je bilo pomembno za razvoj mesta. Pivovarska dejavnost je dobila nove vspodbude. Povečalo se je izkopavanje v rudnikih premoga, zacvetelo je tudi zdravilišče, ki praznuje sedaj 165 let delovanja.

8
Zdravilišče Thermana Laško

Naš koronarni klub pa ima letos šele 37 let. Zato gremo raje naprej. Zapustimo Laško ter se po strmi poti povzpnemo po poti v hrib, ki se na zahodu dviguje visoko nad dolino. Počasi se daleč pride. Tudi na cilj. Nekaj jih pride po uri in pol peš, drugi se pripeljejo z avtobusom, tretji imajo za sabo uro hoje iz Žalske strani, nekateri pa pustijo svojega konjička sredi gozda in po 40 minutah hoje vseeno dosežejo naš kostanjev boben. Franjo išče pomočnike, ki bodo vrteli in kontrolirali peko, se igrali kurjača, a več je tistih, ki bi kontrolirali izdelek. Nažene nas in odločimo se za sprehod po planoti.

9
Šmohor

No Šmohor je hrib oziroma planina z dvema vrhovoma. Višji je Malič, po imenu bi rekli da je manjši, pa ni res, vzpne se strmo in se še poviša zaradi antenskega stolpa na vrhu. Na drugem vrhu do katerega potrebuješ 15 minut zmerne hoje, pa stoji cerkvica Sv. Mohorja in Fortunata. Zgrajena je v času celjskih grofov, zato ji na Savinjski strani pravijo kar Ulrikova cerkev (zadnji celjski grof/knez).

10
Sv Mohor

Preko 20 cerkva ima v Sloveniji za patrona sv. Mohorja. Ime je Latinskega porekla in izhaja iz imena Mogor ter je v grščini povezan z bogom Hermesom. Tudi agora in glagol agoreo, ki pomeni govor na trgu (agora) sta povezana v imenu Mohorja, ki je škof v Ogleju in je skupaj z Fortunatom postal mučenec, zavetnik Oglejskega patriarhata a je tudi 500 let zaščitnik Ljubljanske škofije, vse do leta 1961. Po njih se več naselij imenuje Sv. Mohor, Šmohor ali Mohor . Po sv. Mohorju se imenuje tudi najstarejša slovenska založba: Mohorjeva družba.

Po njima se imenuje tudi največja cerkev v Sloveniji. To je katedrala v Gornjem Gradu, ki jo je nadgradil v baročnem stilu škof Ernest Attems leta 1743. Torej je Mohor v Sloveniji kar pomemben svetnik!

11
Bazilika v Gornjem Gradu

Preko 20 cerkva v Sloveniji je pod njunim patronatom. Na Šmohorju stoji ta sredi treh starodavnih lip, ki so posajene v 15 stoletju in največja meri po obsegu v višini prsi 7.18 metrov (druge pa 680 in 625 cm). Pravijo jim tudi Turške lipe in so simbol svete trojice in prijateljstva med ljudmi. Najstarejša med njim je leta 2010 izbrana za Slovensko drevo leta!
12
Vikend na Šmohorju

Pregnani smo se podali na pot preko travnikov in gozdička do skupine hišk, ki služijo Laščanom kot prostor za oddih in rekreacijo. Lepo urejene stavbe, trate so pokošene, in ob vikendih rože v cvetju. Listje se že barva tako, da sonce spreminja pigmente v barve, ki so znak jeseni in kot take dodatno ogrejejo s svojim toplim odsevom jesenske dneve ter preganjajo gorske meglice. Pod nogami šelesti listje odpadlo s kostanjev, ki obrobljajo jase in poti. Ježice so prazne saj so ji pridni nabiralci že vsaj trikrat preobrnili.
13
Slika cerkvica sv. Mohorja

Cerkvica zasije na zelenem hribu, z razkošnimi lipami, ki so že izvotlene in so primerne za skupinsko slikanje.
14
Lipe na Šmohorju

500 let stare lipe ob cerkvici sv. Mohorja predstavljajo simbol sv. Trojice in prijateljstva med ljudmi, ki se pod njimi družijo. Kažipot, ki označuje našo lokacijo, nam pove, da smo na krožni tematsko-turistični pohodni poti B7 - Pot od lipe do lipe. Pot je dolga le 1.5 km a polna zanimivosti. Pripelje nas tudi do nekdanjih vaških korit, kamor so vaščani gnali piti živino, uporabljali pa so ju tudi za lastno oskrbo s pitno vodo. Po ustnem izročilu je bilo korito na levi strani namenjeno prebivalcem leve strani Šmohorja, desno korito pa prebivalcem desne strani Šmohorja.

15
B7 – Pot od lipe do lipe

Ob vrnitvi h koči so sledili pozdravi, nekaj informacij o planini, Sv. Mohorju in kostanju, kar pa je že vse povedano.
Bolj smo bili veseli toplega obroka saj nam je po sprehodu koristila toplota boranije in telečje obare.

RP: telečja obara z zličniki je odlična jed za ljubitelje jedi na žlico.Potrebujemo cc 600 g teletine, olje, čebulo, česn, 2 korenčka, peteršiljevo korenino, kos gomolja zelene, por, sol, limonino lupino, list lovorja, majaron, malo moke, kis ali limonin sok. Žličnike pa pripravimo iz 10 g moke, 1 jajca, nekoliko vode (PP), malo soli.
Meso narežemo koščke. Zelenjavo očistimo in narežemo na koščke, , prepražimo čebulo, dodamo meso in dušimo da meso zakrkne. Priložimo narezano jušno zelenjavo, lovorov list, majaron, limonino lupino in malo solimo, zalijemo z vodo ali juho in skuhamo do mehkega.

Nekateri v ponvi pripravijo na olju svetlo prežganje, dodajo sesekljan česen, ko le ta zadiši, prežganje vlijemo v vrelo obaro. Drugi pa dodajo ovseno moko in posebej prepražan česen kar v obaro. Dobro premešamo in kuhamo še 5 minut. Obaro po potrebi dosolimo in jo okisamo.
Vmes naredimo vodne žličnike. Moko zmešamo z jajcem, solimo in dolijemo toliko vode, da dobimo gostejše testo in žličnike dodamo z žlico v obaro. Kuhamo jih približno 5 minut. Dišalo bo!

 16
Obara

Sicer se na planoti vse hitro hladi zato nismo čakali na sladico, temveč smo raje zapeli s Sončnicami. Milena ima operni glas, drugi pa smo bolj ogrevali glasilke. Poznan je jabolčni zavitek s sirom in borovnicami, ki je zaščitni znak koče in je prišel na mizo še vroč, direktno iz pečice. Že vedo kaj potrebujejo »planinci«!

17
Vrnitev h koči in druženje

Nekih družabnih iger se nismo lotili, saj so Sončnice prevzele vlogo animatorja, večina pa si je dala veselje z obiskom znancev in uživala v klepetu, vse dokler ni prišlo povelje, da moramo po kostanj. Priznam, da so bile porcije prevelike. Saj smo premalo razgibali sklepe in srce, želodec pa smo že napolnili z dobrotami iz planinske kuhinje. Pa saj se da. Če je volja in dišeči kostanj je izginil v rokah, ki so spremenile barvo. Dimnikarji imajo roke bolj čiste, saj nosijo rokavice. Mi smo pa z veseljem lupili vroč kostanj in ugotavljali, da je prav, da sta ta dva praznika tako blizu, da je kostanj na mizi, mošt pa že v sodih. Veselili smo se znanstvenega pristopa strokovnjakov, ki so odkrili, kako se lahko sode prazni tudi pred Martinovem.
S temi znanstvenimi spoznanji smo se odpravili proti domu, saj je sonce že izgubljalo svojo moč, mi pa smo si zaželeli, da si spočijejo tudi noge ne samo glava in srce.
Ja takšna so ta srečanja s kostanjem in sv. Mohorjem na Šmohorju. Vabljeni ste tudi vi, saj je koča vedno odprta in vas bodo vedno veseli! Vreme pa sigurno bo, prav tako pa tudi čas, analogni ali digitalni, vseeno kateri, saj je to edino, kar nam je Stvarnik odmeril vsem enako!
Prim. J. Tasič spec. kardiolog

 

 

 

 

 

 

Spoštovane članice in člani!
Epidemija Covid 19 je močno spremenila naše življenje. Navaditi smo se morali na omejujoče ukrepe, sprejeti maske, varnostno razdaljo in redno razkuževanje. Stvari, ki so nas še včeraj izpolnjevale in polnile z navdušenjem, srečo in zdravjem, so sedaj omejene ali celo prepovedane.
Ob kronični koronarni srčni bolezni nas kardiologi in epidemiologi opozarjajo in učijo, da je, poleg ustrezne prehrane, spremembe življenjskih navad, opuščanja kajenja, urejenosti krvnega tlaka, sladkorja in maščob ter sproščanja, redna telesna dejavnost zelo pomembna. V zadnjem letu smo z ukrepi izgubili prav slednje. Prepovedali so nam druženje, vadbo v telovadnicah, prehodno celo na prostem.
Včasih nas zajame malodušje, negotovost, bojazen ali strah. Nikar ga ne tiščite v sebi, da bo iz iskre nastal požar. Pokličite prijatelja, vaditelja v društvu ali stopite do svojega zdravnika. Skupaj bo lažje najti rešitev, prehodno bodo morda morala pomagati zdravila.
Navaditi smo se morali na druženje preko elektronskih naprav. Vadimo v dnevi sobi pred računalnikom ali televizorjem. Sicer pa moramo zbrati voljo in sami izvesti naučeno vadbo. Zase, za srce, za boljše zdravje in lepše življenje. Ni nam lahko, saj pogosto pogrešamo neposreden razgovor, stisk roke, prijateljski objem. Prepričan sem, da se bo epidemija umirila in precepljenost dosegla željen učinek. Do takrat pa moramo ohraniti sebe, zdravje,vitalnost, močno in živahno srce.
Nikar ne obupajte! V življenju smo že mnogokrat morali preko brzic in brezen, doletele so nas naravne katastrofe in vojna. Pa smo zmagali, se pobrali in znova zaživeli. Prepričan sem, da bo tudi tokrat tako!
Tukaj smo, z vami in za vas, člani Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije. Da se družimo, pa čeprav na daljavo, izmenjamo izkušnje, premagamo bojazni in strahove ter ohranjamo zdravo srce in kakovostno življenje. Vadili bomo na daleč, pa vendar skupaj. Nekaj časa še pred računalnikom ali televizorjem, v naslednjih mesecih pa ponovno v nam znanih telovadnicah ali v naravi. Ponovno bomo uživali na naših »Srčnih poteh«, široko razprli pljuča, pognali srce in spustili veter v lase.
Vrata koronarnih društev in klubov so široko odprta. Pridružite se nam, da skupaj poskrbimo za naša srca, boljše počutje, daljše in bolj kakovostno življenje.
Prijazno vabljeni med nas, na vadbo, za zdravje srca!
Le eno srce imamo,
ga varovati znamo?
prim. Janez Poles, dr.med., kardiolog
predsednik

 

 

 

 

 

Novice

Obnovitvena rehabilitacija v Šmarjeških toplicah za 

koronarne bolnike Koronarnega kluba Celje

Termin 26.1.2020 -2.02.2020

Namestitev v hotelih Šmarjeta in Toplice **** v dvo ali eno posteljnih sobah, kopalni plašči 

v sobah, polne ali pol penzione z varovalno prehrano za koronarne bolnike.

6 x vaje v telovadnici po težavnostnih skupinah, hidrogimnastika,nordijska hoja,

ali vodeni sprehodi.

delavnica zdrave prehrane z osebnim svetovanjem in praktičnim tečajem kuhanja.

bogat animacijski program, organizacijo izletov po željah društva

Pridružite se nam.

za več informacij se zglasite na sedežu kluba Gledališki trg 7 v času uradnih ur 10,30ure - 11.00 ure

ali na telefon 041-598-186 - Sonja.

 

 

DAN ODPRTIH VRAT V K. K. CELJE

Center za doživljenjsko rehabilitacijo srčnih bolnikov

Gledališki trg 7

NAMESTITEV DEFIBRILATORJA V JAVNO 24 URNO DOSTOPNOST

 

                

V začetku leta smo pristopili k projektu JAVNO DOSTOPNI AED V MOC CELJE. Projekt ki ga je vodila Visoka Zdravstvena Sola v Celju, je bil financiran s strani EU. V projektu smo sodelovali kot strokovni mentor pri raziskovanju, koliko je javno dostopnih AED in koliko jih je na splošno v MO Celje, a ti so večinoma dostopni v času uradnih ur ali pa celo zaklenjeni v omari. Ugotovili smo, da je javno dostopnih AED zelo malo, zato smo se v klubu odločili, da AED, ki ga imamo, damo na razpolago v javno dostopnost. Naloga projektne skupine in MO Celje v prihodnje pa ostane, da naj bi se vsi AED pravilno označili, ker zaenkrat še niso.    

Tako smo v Koronarnem klubu Celje Gledališki trg 7 Celje imeli na sedežu, kjer imamo tudi center doživljenjsko rehabilitacijo, dne 25. 10. 2019 DAN ODPRTIH VRAT

Ob 10.00 uri smo najprej slavnostno namestili, v posebej zato pripravljeno omarico, avtomatski zunanji defibrilator, sredstva so bila dinirana s strani firme REALTRINIK.

Naš predsednik g. Franjo Luc in strokovni vodja prim. Janez Tasič dr. med. int. kardiolog, sta nam s kratkim govorom povedala , da smo se zato odločili, ker želimo omogočiti 24 urno dostopnost defibrilatorja.

Podžupanja MO Celje ga. Breda Arnšek je pozdravila to dejanje in povedala, da se v MO Celje že dolgo trudijo, da omogočijo Celjanom zdravo življenje.

Gospa Katja Esih, predstavnica Visoke zdravstvene šole v Celju, je povedala, da smo sodelovali v projektu JAVNO DOSTOPNI AED V MO CELJE in ugotovili, da je premalo javno dostopnih in nepravilno označenih AED v Celju in je pozdravila našo odločitev.

Po končani slovesnosti pred vhodom, smo povabili goste v naše prostore, kjer so si lahko ogledali tudi razstavo slik in kipov naših članov.

Študent VZŠ Celje je teoretično in praktično prikazoval TEMELJNE POSTOPKE OŽIVLJANJA S POMOČJO AED.

Veliko število ljudi si je izmerilo HOLESTEROL (merila ga je študentka VZŠCE), KRVNI SLADKOR, KRVNI PRITISK, VSEBNOST KISIKA V KRVI.

V naši ambulanti je prim. Janez Tasič dr.int. me. kardiolog meril enokanalni EKG, ga odčital in svetoval. Prinesel nam je profesionalni merilec krvnega tlaka, ki ga je podarila trgovina TOP FIT.

 

© 2015 - 2021 Koronarni Klub Celje # • Tehnična realizacija: Alinet