Ko smo se pred 40 leti sestali prvi pobudniki za začetek skupinske oblike rehabilitacije srčnih bolnikov, nismo niti slutili, kakšen obseg bo ta dosegla čez desetletja. Prav tako smo upali, da bo medicina rešila številne probleme, ki so pestili srčne bolnike in da bodo družba ter s tem tudi stroka, vlada in zavarovalnica podprle aktivno skrb za zdravje kot celovit, neprekinjen celoživljenjski proces skrbi za ohranjanje in krepitev zdravja.
Epidemija bolezni srca in ožilje je pobirala velik življenjski davek. Saj je takrat umiralo cc 50% ljudi zaradi teh bolezni. Z novimi pristopi aktivnega odkrivanja vzrokov, ukrepanja ob akutnih dogodkih, z preventivo in rehabilitacijo pa se je ta procent postopoma umirjal. Na pohodu so nove bolezni, življenjska doba se podaljšuje in zaradi tega je tudi vedno več bolnikov z boleznimi srca med starejšimi.
Klinika, preventiva in rehabilitacija hodijo skupaj z roko v roki in omogočajo celovit pristop rehabilitacije bolnika na vseh nivojih. Danes so omogočene vse oblike od hospitalne, stacionarne zdraviliške, ambulantne in doživljenjske. Doživljenjska se izvaja v koronarnih klubih in društvih s sodelovanjem zdravnikov, medicinskih sester, fizioterapevtov, študentov, dietetika, psihologa itd. Veliko je prostovoljnega dela, predvsem v organizaciji in vodenju klubov kar omogoča, da je delo v klubih pestro in ni vezano samo na fizično psihično rehabilitacijo, temveč se je z združevanjem bolnikov v klub srčnih bolnikov, kjer so se učili aktivnega življenja z boleznijo spreminjala njihova usoda in pogled na samo bolezen.
Bolnik se tu nauči kako živeti z boleznijo. Z ustanavljanjem novih društev srčnih bolnikov po Sloveniji je ustanovljena tudi zveza, ki ima strokovni in organizacijsko finančni vpogled v delovanje društev v več kot 45 krajih. Potrebno je skrbeti za vzgojo kadrov, enotno organiziranost, financiranje ter strokovno in nadzorovano delo.
Uspešno delo v bolnišnici se mora nadaljevati tudi v nadaljnjem vodenju bolnika s kroničnimi boleznimi. Potrebno je sodelovanje med vsemi zdravstvenimi ustanovami, klinikami, kardiološkimi oddelki, ambulantami, preventivnimi centri v ZD, učnimi ustanovami, socialnimi službami, lokalno upravo kot so država in občine, da skupaj omogočimo celovito vodenje bolnika doživljenjsko. A brez aktivnega pristopa samega bolnika ne gre, saj le odgovoren odnos do zdravja omogoča več ili manj normalno vrnitev v življenje. Ker je bolnik sprejemljivejši za spremembe življenjskega sloga in sprejemanje resnih odločitev v času akutne bolezni n takoj po njej je smotrno, da se ga vključi v programe doživljenjske rehabilitacije v čimbolj zgodnji fazi rekonvalescence.
Z delom v našem koronarnem klubu dosegamo predvsem socializacijo odnosov, discipliniranje zdravljenja, prehrane, spoznavanje lastne fizične zmogljivosti, zmanjša se število novih dogodkov in potrebnih intervencij, izboljša kvaliteta življenja, zmanjša poraba zdravil, podaljša pa aktivna doba življenja. Je pa vse odvisno tudi od motiviranosti bolnika, ki pa se s podporo članov, ki so prebrodili različne težave povečuje in omogoča vključevanje v nove oblike aktivnega življenja, kar je tudi cilj rehabilitacije.

JT
Rehabilitacija po miokardnem infarktu ali operaciji na srcu je ključni del okrevanja in pomaga pri vrnitvi v normalno življenje, zmanjšanju tveganja za nadaljnje srčne težave ter izboljšanju splošnega zdravja. Tukaj so ključni vidiki rehabilitacije po koronarnem dogodku ali operaciji na srcu:
1. Faza v bolnišnici (akutna rehabilitacija):
• Telesna aktivnost: Po stabilizaciji akutnega dogodka (MI) ali operaciji se običajno začnejo nežne vaje in gibanje že v bolnišnici, da se preprečijo zapleti, kot so krvni strdki in pljučne okužbe.
• Zdravstvena oskrba: Medicinsko osebje spremlja vitalne znake, bolečine, dihanje in splošno stanje srca.
• Psihološka podpora: MI in operacija srca je stresna izkušnja, zato je lahko na voljo tudi psihološka podpora za zmanjšanje tesnobe in depresije.
2. Faza zgodnje rehabilitacije- ambulantna (prvi tedni po odpustu):
• Telesna aktivnost: Po navodilih zdravnika se lahko postopoma povečuje obseg telesne dejavnosti, kot so lahke sprehode ali vaje z obremenitvijo na kolesu, ki pomagajo obnoviti moč in vzdržljivost.
• Nadzor simptomov: Pomembno je spremljati morebitne simptome, kot so oteženo dihanje, bolečina v prsih ali utrujenost, ter jih takoj sporočiti zdravniku.
• Prehrana: Ustrezna prehrana, ki zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, kot je prehrana z manj maščob, soli in sladkorja, je ključna za dolgoročno zdravje srca.
3. Faza celovite rehabilitacije (meseci po operaciji):
• Srčno-rehabilitacijski program: To je strukturiran program, ki vključuje nadzorovano telesno vadbo, svetovanje glede prehrane, obvladovanje stresa in spremembe življenjskega sloga. Program vodi strokovno osebje, specializirano za srčne bolezni.
• Krepitev telesne zmogljivosti: Redna vadba, kot so hoja, kolesarjenje ali plavanje, je bistvena za krepitev srčne mišice in izboljšanje prekrvavitve.
• Psihološka podpora: Podpora za spopadanje s stresom, tesnobo ali depresijo, ki so lahko posledica operacije ali bolezni srca.
• Spremljanje zdravil: Redno jemanje predpisanih zdravil in spremljanje krvnega tlaka, holesterola ter drugih dejavnikov tveganja za srčne bolezni.
4. Dolgoročno vzdrževanje zdravja v Koronarnem klubu:
• Življenjski slog: Po stabilizaciji ishemičnega dogodka ali po operaciji je priporočljivo ohraniti zdrav način življenja, ki vključuje redno telesno vadbo, najboljše kontrolirano in vodeno v koronarnem klubu , uravnoteženo prehrano, obvladovanje stresa in opustitev kajenja.
• Redni zdravniški pregledi: Potrebni so redni pregledi pri kardiologu za spremljanje napredka in zgodnje odkrivanje morebitnih težav.
Psihološki vidik rehabilitacije:
Ovsi ti dogodki kot tudi operacija na srcu lahko povzročijo občutke strahu, depresije ali tesnobe, zato je pomembno, da se posvetujete s strokovnjakom, če opazite te simptome. Psihološka podpora ali skupine za samopomoč lahko zelo pomagajo.
Srčna rehabilitacija je torej celostni proces, ki vključuje telesno, duševno in čustveno okrevanje ter prilagoditev načina življenja, da se izboljša kakovost življenja in preprečijo nadaljnje srčne težave.
CT