Kratek pregled o delu Koronarnega kluba Celje

V jeseni leta 1984 je bolnikom s težavami na srcu dr J.Tasič predstavil pomen redne in organizirane fizične aktivnosti za njihovo srce. Vsi so se strinjali, da morajo za svoje zdravje poskrbeti tudi sami, lahko pa z nasveti in sodelovanjem olajšajo življenje tudi številnim drugim bolnikom. Vedeli so, da se to najlažje doseže v  obliki organizirane vadbe v  vodeni skupini.  S tem so se strinjali številni znani Celjani, ki  so sprejeli pobudo in sodelovali pri ustanovitvi Koronarnega kluba Celje. Med prvimi so pristopili k iniciativi gospodje O. Herman, F. Burdian, A. Marčič, F. Čevnik, gospa  M. Petrič in  V. Šelih, g. K. Šmauc in še drugi bolniki, ki so imeli težave srcem. Vsi so se zavedali, da ni dovolj da se držijo navodil kardiologa temveč, da morajo še sami dodatno poskrbeti za svoje zdravje.  Na seji, ki smo je organizirana oktobra 1984, je imenovan iniciativni odbor za pripravo pravil, ki so potrebna za registracijo in delovanje društva ter se dogovorili, da klub prične z aktivnostmi tudi v Celju.  Koronarni klub,  naj bi bil humanitarno in neprofitno društvo, ki bo omogočalo aktivno udejstvovanje bolnikom pri krepitvi njihovega zdravja, organiziralo dodatno izobraževanje o dejavnikih tveganja, nudilo pa tudi psihološko in psihosocialno podporo zlasti pri spreminjanju sloga življenja.

Za prvega predsednika  izvoljen gospod Burdian Franjo. Tako se je pričelo z delom. Že leta 1986  nam je obrtna zbornica Celje, ki jo je vodil  gospod Leopold Drame odstopila svoje stare  prostore v Gregorčičevi ulici 6.  Tu je urejen aerobi center.  V Sloveniji je bil to prvi center namenjen srčnim bolnikom za do življenjsko rehabilitacijo. Že naslednje leto, torej leta 1987 smo s pomočjo gospoda Jožeta Smodile ing. grad. pričeli z obnovo zapuščenih poti po mestnem parku oziroma po Anskem hribu. Tako je nastala je nova rekreacijska pot.  Po otvoritvi, je Celjska Srčna Trim Pot postala poznana v tem delu Evrope, saj sem predstavil pomen rehabilitacije v naravi na različnih kongresih. V zadnjem desetletju pa je postala poznana tudi po Sloveniji, saj so si po vzoru Celjske zgradili podobne poti na Primorskem, v Ljubljani, Kranju in še kje.

Zaradi bolezni je g. Burdian opustil vodenje Kluba, delo pa je za 4 leta prevzel g. Čevnik Franjo. Gospa Majda Trogar je vodila klub skoraj dva mandata, gospa Sonja Ocvirk pa dvanajst let, nadalje g. Jožef M.Umek,sedanji predsednik, pa je g. Zoran Leskovšek. Vseh teh 30 let pa je strokovni vodja kardiolog prim. Dr. Janez Tasič.  Številni so dogodki, ki so pomembni za delovanje kluba, med njimi je prav gotovo ustanovitev Zveze koronarnih klubov Slovenije, ustanovitev podružnice v Laškem, Vojniku, Zrečah in v Šentjurju, vendar je pomembno, da sodelujejo v klubu bolniki z zavestjo, da je to le podpora, da ohranjajo zdrav in aktiven slog življenja.

Kdo pa so vse lahko člani takšnega kluba? Kandidati za vključevanje v programe so bolniki po prebolelem infarktu srca, po premostitvenih  operacijah na srcu, dilataciji žil, transplantaciji srca in operaciji srčnih zaklopk, kot tudi bolniki s stabilno obliko popuščanja srca, izbrani bolniki z vstavljenim spodbujevalcem srca z fiksno frekvenco in ICD. Bolniki z visokim rizikom  (nad 20 %) za nastanek koronarne bolezni, so vse pogosteje kandidati za vključitev v program. Zaradi podpore pri trajnem programu rehabilitacije se v klube vključuje tudi sorodnike (žena, mož).