Celje je trgovsko, kulturno, šolsko, športno in industrijsko mesto z bogato zgodovino in gostuje številne tematske sejme kot tudi vsakoletno srečanje gospodarstvenikov na znanem sejmu imenovanem MOS (mednarodni obrtni sejem) Celje. Dne 11 aprila 1451 torej relativno pozno,
je celjski grof Friderik II podelil Celju status mesta in z njim vse mestne pravice, tudi sejemske, ki jih je podeljeval še drugim mestom med njimi tudi Varaždinu. V zadnjih desetletjih pa so Mesto preplavili številni trgovski centri, ki predstavljajo ne samo prostor prodaje temveč tudi mesto srečevanj in zabave, ter prostor, ki je deloma krivec, da postaja center mesta, čeprav lepo urejen, mesto zapuščenih trgovin, praznih lokalov ter zvečer opustelih ulic. Le moderna tržnica privablja prodajalce in kupce a to le za kratek čas, da si nabavijo sveže dobrine iz domačega okolja.
Prodaja dobrin je aktualna od pamtiveka. Povezana je s trgovsko dejavnostjo in je poznana že iz Mezopotamije mogoče še od prej. Najprej so se prodajale lokalne dobrine, vendar si moral imeti presežek pridelkov in izdelkov, a tudi sredstva za nakup. Tako je povezano vse tudi z razvojem denarja. S širjenjem imperijev so se povečale tudi komunikacije in transport dobrin iz domačega okolja v kraje kjer so te primanjkovale. Najprej so prodajali pridelke, nato izdelke, ki so jih ljudje potrebovali za vsakdanje življenje kot je lončena posoda, izdelke iz usnja, tkanine, pozneje pa tudi luksuzne predmete kot so zapestnice, ogrlice, začimbe a tudi orožje itd. Vse to je vodilo do specializacije in razvoja prodajnih mest, ki so se ustanavljala v mestih in trgih kot so agora v Atenah, forumi v Rimu, na vpadnicah v mesto ali v manjšem kraju. S povečevanjem povpraševanja in transportom v druge kraje in dežele se je organizirala proizvodnja, ki je zahtevala že dodatno znanje in učenje, poleg tega pa se je vzpostavila pot po kateri so dobrine potovale in se izmenjevale. Vsemu je sledilo beleženje števila prodanih artiklov, kontrola nad prodanim, pomemben je postal delež dobička kar je vodilo do povečevanja znanja tako, da so bili trgovci in podjetniki relativno dobro izobraženi, pismeni, obvladali računovodstvo, ter so se dodatno izučili tudi v različnih novih tehnologijah. Svet je šel naprej, da o drugem znanju in spoznanjih v umetnosti, filozofiji, astronomiji, pravu ne govorim.
Širile so se trgovske poti, odkrivali novi svetovi, prinašale so se nove rastline iz vseh koncev sveta, zlato, smodnik, tiskarske črke, v druge dežele se pa je prevažalo vojake, ki so zasedali primerna mesta za ustvarjanje trgovskih in političnih postojank, ki so predstavljale začetek kolonizacije. Nove tehnologije so povezale svet in imperiji, ki so stoletja obvladovali trgovino so se v vodstvih menjavali. Feničani, Rim, Karel veliki, Portugalci z Emanuelom, nato Španci z Krištofom Kolumbom. Pričele so se bitke za obvladovanje svetovnih morij. Nove hitre ladje izdelane na Nizozemskem so premagale Špance. Ustanovijo Vzhodno indijsko družbo, prevzamejo trgovino začimb, vmešajo se Francozi in Angleži, ki v pomorski bitki z admiralom Nelsonom na čelu razbijejo francosko ladjevje in za dobri dve stoletji prevzamejo primat. Ustanovijo svoj imperij, dokler jim ga ne pričnejo rušiti priseljenci v Ameriko, ki si izbojujejo neodvisnost. Povsod pa so že od začetka širjenja postavile vse države svoja pristanišča in trgovske centre. Tudi nam bolj znana Dubrovniška republika je imela že v 16 stoletju v Goi svojo kolonijo. Najbolj žalostna so bila tista v Afriki, kjer so trgovali s sužnji vse do leta 1833 ko prepovedo suženjsko lastništvo v Angliji (že leta 1416 ga prepovedo v Dubrovniški republiki), v USA 1865 v Saudski Arabiji pa 1962. Zadnja je Mavretanija 1981, a lahko trdimo, da v modernem svetu obstajajo drugačne oblike suženjstva z odvisnostjo od slabo plačanega dela, neprimernih stanovanjskih pogojev, kjer ljudje živijo slabše kot so živeli sužnji za katere je po navadi poskrbel gospodar, da so zadovoljni opravljali svoje delo.
Tehnološka revolucija se je pričela v Evropi in prva pomembna tehnološka razstava je leta 1791 v Pragi ob kronanju Leopolda II., kot kralja Bohemije, leta 1844 pa je v Parizu razstava dosežkov Francoske industrije! Angleška kraljica Viktorija je na pobuda princa Alberta hotela pokazati celemu svetu, da je Anglija najmočnejša sila na svetu in tako leta 1851 odpre svetovno razstavo v veliki Kristalni palači v Hyde Parku. Sodeluje cc 40 držav in prikazane so najnovejše tehnologije a tudi razkošje, ki je dosegljivo le kronanim glavam. V 6 mesecih jo obišče 20 milijonov obiskovalcev! Takoj se dogovorijo, da bodo takšne sejme organizirali vsakih par let. Ta razstava je bila predhodnik vseh poznejših svetovnih razstav, ki so jih poimenovali kar World Expos. Nato si sledijo Paris, London, Paris, Dunaj, Philadelphija, Melbourne, Barcelona in leta 1899 ponovno Pariz. V vsakem mestu ob tem zgradijo »spomenik«. Tako Parizu ostane Eifflov stolp, ki so ga nameravali po končanem sejmu celo porušiti. Razstavo v Parizu obišče rekordnih 56 milijonov ljudi!
1921 leta je ustanovljen ljubljanski Velesejem, v jeseni se otvoritve prvega sejma udeleži tudi kralj A. Karadžordžević. Velesejem sodeluje z drugimi sejmi in je leta 1925 tudi soustanovitelj mreže mednarodnih sejmov v Parizu – UFI, ki še danes deluje, sedaj kot Bureau International de Exposition. Sejmi si nato sledijo vse do leta 1939, ko je zadnji v Ameriki v NY kjer je tematika hiša jutrišnjega dne. Nato se na milijone hiš poruši v II svetovni vojni. Dva kapitalska izziva! Že pred tem je dogovorjeno, da bodo tudi vmesne razstave, ki bodo usmerjene na ožjo tematiko in tako je bilo veliko manjših sejmov, ki pa niso nosili znaka World Expo. Po vojni je prvi svetovni EXPO na Haitiju v Port de Princeu in do 1958 leta so le usmerjeni v šport, tekstil, kmetijstvo… Tega leta pa je W. EXPO v Bruslju in za njim ostane znamenit Atomium.
Od leta 1988, ko je World Expo v Brisbanu – Avstralija, so pričele posamezne države postavljati svoje paviljone. Prve so to storile: Finska, Japonska, Kanada, Francija in Španija. Slovenski paviljon pa sem videl in obiskal prvič v Milanu.
V Milanu smo sodelovali s postavitvijo svojega paviljona, ki je po EXPO postavljen ob avtocesti pred Mursko soboto.
Izraz Svetovni sejem (Worlds fair) se uporablja v Anglosaksonskem področju, v Francosko Španskem pa Exposition universelle. V preostalem svetu pa se danes uporablja izraz World Expo, za manjše usmerjene sejme pa Specialised Expo. Tako se kratek izraz EXPO uporablja za vse specializirane, WORLD EXPO (od 1967) pa le za svetovne, ki so sedaj vsako peto leto. Zadnji je zaradi epidemije prestavljen z leta 2020 na leto 2021 in traja od oktobra lani do zadnjega dne v marcu letos.
Tako smo sedaj v Dubaju v Združenih Arabskih emiratih, kjer je glavno mesto in sedež vlade v Abu Dhabiju. Dubaj je eden od sedmih emiratov in vsak emirat ima svojega emirja, ki vodi emirat, glavni pa je kot rečeno v Abu Dhabiju (abu – oče). Dubaj je bilo majhno ribiško naselje ob zalivu na koncu Arabskega polotoka ob pomembnem prehodu v Hormuško ožino. Povezano je bilo v z Mezopotamijo in Indijo ob področjih Inda a je sprejemalo tudi vplive Sredozemlja. Ob izkopavanjih so našli orožje iz železne dobe in keramiko, ki datira v leta 200 – 400 našega štetja. Naselje se ja razvijalo počasi, zgradili so le manjšo utrdbo v kateri so se branili pred napadi nomadskih plemen, ki so prihajala iz puščave. 
Slika trdnjaveKot Dubai je prvič omenjeno leta 1095 v znani knjigi o geografiji Andaluzijskega geografa arabskega porekla Abu Abdulah al-Bakrija. Kako je nastalo ime Dubai ni jasno. Arabski pregovor pa pravi: Daba Dubai, kar pomeni pridi z denarjem. Verjetno zaradi trgovine , ki je tu cvetela že stoletja in se je plačevalo z zlatom. Beneški trgovci so trgovali z Jutrovim z začimbami a tudi z biseri, ki so jih nabirali v tem delu Perzijskega zaliva. Benečan Gasparo Balbi obišče ta predel leta 1580 in ga po biserih poimenuje Dibei (Dubai). Dolgo so bili biseri njihov glavni izvozni artikel, a ko Japonci odkrijejo umetno gojenje biserov (1936) jim ta posel propade.
Leta 1822 je v naselju živelo cc 800 ljudi, danes pa živi v mestu več milijonov (uradno 3.5) od tega so manjšina domačini, večino pa predstavljajo priseljenci, ki opravljajo različna dela. Največ jih je iz Indije, nato sledijo Pakistanci, priseljeni delavci iz Afrike, Indonezije, Evrope, par sto je Slovencev, ki opravljajo različna po navadi zahtevna a dobro plačana dela. 1833 leta se ločijo od Abu Dabija , 1853 jih podpre angleška admiraliteta, in leta 1892 jim Angleži zagotovijo varnost pod Angleško krono. Več bolezni in požari v Bajri zdesetkajo prebivalstvo, a leta 1901 Bin Hasar al Maktoum proglasi Dubaj za brezcarinsko področje, kjer ni davkov za uvoz, kot tudi ne na izvoz. Trgovcem ponudi brezplačno parcele za postavitev poslovnih prostorov, jim zagotovi zaščito, varovanje in toleranco. Poveže se z Indijsko parniško družbo, ki izvaja redne ladijske transporte med Bombajem in Dubajem. Tako postane zanimivo pristanišče za Iran in številni trgovci iz Irana se preselijo v Dubaj.
1911 pride do borb med emirjem iz Muscata in v bitkah je ubitih precej domačinov. Pravzaprav postane takrat mesto pomembno pristanišče na poti v Indijo a tudi na poti skozi Perzijski zaliv. 1947 leta določijo mejo med Abu Dabijem, 1950 pa z razvojem letalstva pričnejo z gradnjo prvega letališča. 1959 leta postavijo prvi hotel za letalsko osebje, temu pa sledi izgradnja hotela Ambassador in Carlton. Gradi se infrastruktura: elektrika, ceste, voda itd. 1962 leta se s pomočjo sorodnika iz Katarja zgradi prvi most preko zaliva, kar izboljša pogoje komunikacij.
Dolg zaliv, ki je pravzaprav kanal, dolg cc 12 km je z razvojem mesta poglobljen. Globina 3 metrov je omogočalo plovbo le čolnom ali barkam z nizkim grezom, ko so ga poglobili pa so lahko pristajale večje ladje, kar je omogočilo hitrejši razvoj trgovine. Tu se križajo pomorske trgovske poti iz Arabije, Indije, Pakistana in Perzije oziroma Irana. Z razvojem letalskega prometa je postalo mesto idealna vmesna postaja za potovanje iz Evrope in Severne Afrike v Avstralijo, Indijo, Malezijo, Singapur, Hong Kong ter še naprej. 1970 leta je zgrajeno novo letališče, ki ima prvo duty free trgovino in trgovanje z zlatom postane prioriteta. Zlato prihaja iz Indije, Švice, Afrike pravzaprav od vsepovsod in se veselo prodaja. Temu sledijo drage ure iz zlata, vrhunska oblačila, avtomobili itd.. Trgovina cveti!
1966 leta odkrijejo v globinah puščave nafto, a v manjših količinah kot v sosednjih emiratih. Vseeno se v 10 letih poveča število prebivalcev za 300 %. Nafta je bila na začetku sicer tista, ki je omogočila razvoj a se je šejk Rashid odločil, da bo glavni posel trgovanje, transport in turizem. Leta 1968 Bahrain in Katar izstopita iz zveze emiratov. Takoj po povelju predsednika Wilsona, da naj Angleži zapustijo Arabski polotok, ostalih sedem oblikuje svojo zvezo Združeni Arabski Emirati. So pa imele vojne v Libanonu, vojna med Iranom in Irakom ter Iraške vojne, posledice v kratkem zastoju razvoja Dubaja in ostalih emiratov.
Kmalu se je razvoj nadaljeval saj ima mesto vse pogoje za širjenje. Je eno najbolj rastočih ekonomij na svetu z ogromnim pristaniščem, največjim letališčem, največjim številom hotelov, največjim številom stavb na svetu nad 300m, najvišjim stolpom na svetu: Burj Khalifa. Vse to je zanimivo za turiste a tudi nakupovalni centri, urejene plaže, poceni transport z taksiji, obiski botaničnega vrta, marine, akvarija, tržnic , muzejev, koncertov a tudi starega mesta, kjer srečaš priseljence iz celega sveta. Pogosto se vprašaš, kakšno je njihovo življenje, kako so zavarovani, kaj je z njihovimi družinami. Gre za moderno suženjstvo? Kje živijo, kako se prehranjujejo, kakšen je njihov socialni status ko zbolijo, ko ne zmorejo več dela. Pri delu vidiš samo tujce. Noč in dan, vse je odprto! Na ulicah, v restavracijah, šoferji taksijev so v glavnem Pakistanci. Res so odlični šoferji prijazni a tudi provokativni kar nam je dokazal naš šofer, ko nas je vozil po sipinah in strminah po puščavi. Velikokrat sem pomislil, da bomo padli v prepad. A se je vse srečno končalo sredi puščave v oazi z arabsko večerjo, trebušno plesalko ter plesom derviša.
Alkohola ni nikjer. Kupiš ga lahko v kakšnem lokalu a za zasoljeno ceno, nihče ga ne pije. Vsi vozijo hitro, ni trobljenja kot v Kairu. Le tu in tam kratek pisk. Transport je urejen, čist in urejen ,metro, z rezerviranimi vstopi za ženske in matere z otroci. Metro te pripelje iz centra mesta, ki je sicer raztegnjeno ob obali in v notranjosti v puščavo vse do novega centra, kjer je svetovna razstava EXPO 2020. Prepelje te popolnoma sam. Brez posadke. Le potniki in kontrole pri vstopu in izstopu. Kamere so pa povsod. Tudi po ulicah, nič jim ne uide. Stalno si pod nadzorom.
Expo 2020 je svetovna razstava, ki je v Dubaju postavljena med mestoma Dubaj in Abu Dabi, na 438 hektarjih, sodeluje 238 držav in še številne multinacionalke kot so Canon , Pepsi, ENOC itd. Z mestom jo povezuje hitra železnica, avtocesta, brezplačni avtobusni prevoz, ki omogoča z mini avtobusi in električnimi kolesi prevoze tudi znotraj razstavnega prostora. Na otvoritveni svečanosti je ob številnih umetnikih sodeloval tudi Andrea Bocelli, otvoritev pa je proglasil in odprl Dubaiski šejk Mohammed bin Rashid Al Maktoum.
Po razstavišču se najlažje orientiramo po centralni stavbi, kupolaste oblike s prireditvenim prostorom ali, da se popeljemo na visoko razgledno ploščad, od koder dobimo lepo orientacijo na celoten kompleks. Razporejen je kot cvetni listi lotusa okoli Al Wasi Plaze, ki jo vidimo na sliki.
Tri osnovne teme so vodilo sejma: trajnost, priložnosti in mobilnost. V te kareje so razporejene stavbe paviljonov posameznih držav, ki predstavljajo določeno tematiko in njihove možnosti prispevati k novim smernicam razvoja sveta. Vmesne prostore zapolnjujejo ulice in prireditveni prostor z odprtim gledališčem, vodnim parkom , številnimi restavracijami a ne nazadnje s postajama za dovoz z avtobusi in taksiji na eni strani, na drugi pa železnico, ki nas pripelje z nega na drugi konec mesta. Ob Trgu Zemlje (EARTH PLAZA) stoji tudi naš paviljon odet v zelenje, les in vodo.
Slovenija je prisotna ob vhodu s svojim zelenim paviljonom, ki je atraktiven, na kristalno čisti vodi, s svežim zelenjem in lesenim pokrivalom, ki spominja na Ribniška rešeta in prijaznimi gostiteljicami ter občutkom, da si sredi Slovenske pokrajine. Nekatere stvari bi spremenil, dodal ali zamenjal. Imaš občutek, da je Slovenija Ljubljana, Bled in Piran. Pa v Ljubljani skoraj težje srečam Slovenca kot v Dubaju. Čeprav vsi nosijo maske, v metroju, na ulici, na sprehodu v parku, na avtobusu, v trgovini, srečam dva brez a še ta sta uganite od kod? Na safariju sredi puščave smo imeli vsi maske! Kazni so visoke!! Tudi na Expu. Le pri kakšnem posnetku smo si na hitro sneli masko, pa tudi pri kosilu ali pitju kave, vode.
Slovenija se predstavlja zelena s pametnimi izkušnjami, kar naj poudari ustvarjalnost in trajnostno usmeritev z neokrnjeno naravo ter inovativnim gospodarstvom. «In the midle of Europa in the midle of the hearth«, je star moto slovenskega združenja kardiologov, ki je sedaj preveden z istim simbolnim srcem v zeleno srce, a sredi zelenega srca si sredi neokrnjene narave. Ta občutek dobiš, ko sediš v prvem nadstropju na predstavitvi, ki pa ji manjka vzhodna Slovenija s svojimi zdravilnimi vodami, trto, najstarejšim mestom, zlatimi zvezdami itd. Upajmo, da smo videli le del predstavitve, ki je na 1550 kvadratnih metrih, saj je bilo pritličje zaradi dežja neaktivno, vrhnje nadstropje pa zaradi pomembnežev nedosegljivo. Do našega obiska je naš paviljon obiskalo slabih 500. 000 obiskovalcev, do konca jih bo sigurno še veliko, saj pričakujejo, da bo Expo obiskalo preko 20 milijonov obiskovalcev. Do sedaj jih je bilo največ na EXPU v Šanghaju preko 72 milijonov. Vendar je Slovenija izkoristila ta čas in organizirala številna srečanja, sodelovala na proslavi ob 50 obletnici združitve emiratov, gostila ženske delegacije v managementu, predavanje slovenske inženirke gradbeništva, ki je 7 let sodelovala pri izgradnji celotnega prizorišča in je predstavila možnosti gradnje lesenih stavb v arabskem prostoru. Še so v planu številni dogodki, 8. februarja je Slovenski dan itd. predstavljajo se podjetja in regije, še bo živahno. Vsekakor je to velik logistični zalogaj, od izgradnje do planiranja vseh storitev, tudi varnostnih a tudi zdravstvenih, saj sodeluje tu tisoče aktivnih delavcev svojimi problemi in težavami, ki so nepredvidljive, prav tako pa je lahko med milijoni obiskovalcev tudi kakšna neprijetna nezgoda, padec po stopnicah, padec sladkorja, dehidracija, srčni infarkt, poslabšanje zdravstvenega stanja, zastrupitve s hrano itd.
Za ta namen so zgradili novo bolnišnico, vkljub številnim v emiratih, zdravstveni nadzor, podporo in logistiko pa so predali Thumbay konzorciju, ki ima svojo medicinsko fakulteto in številne bolnišnice v Indiji in v arabskem svetu. Vendar se ob epidemični situaciji s Covid 19 priporoča Coris zavarovanje za vse dneve bivanja v Dubaju. Tu poznajo javno zdravstvo za državljane, a privatno za ostale. Izvedene so vse možne preventivne mere, testirali so se vsi delavci, ki so zaposleni v emiratih, zagotovljena jim je zdravstvena oskrba, cepljenje, maske itd. Predpisan je protokol za obiskovalce, določena mesta za testiranja itd. Tehnologija komunikacij je dobila potrditev v vsakdanji praksi. Poleg zdravstvene logistike so že potekala in še bodo številna srečanja o izgradnji bolnišnic, opremi, novih tehnologijah, tele medicini, računalniškem povezovanju v zdravstvu itd.
Vkljub tendencam EU, da se blokira udeležba na EXPU zaradi odnosa do priseljenih delavcev je Human RW podala pozitivno mnenje. Tako se je svet vkljub Covidu premaknil in ob spoštovanju protokolov smo vsi prišli varno domov, zadovoljni in veseli, da smo spoznali nove ljudi s širokim srcem, nove kraje, nove načine življenja in nove poti v prihodnost. Odgovornost do samega sebe in do družbe je prihodnost, sebičnost pa bo izključevalna kategorija.
Prim. Janez Tasič spec. kardiolog